ČE BI TUJA BITJA OPAZOVALA ZEMLJO IZ VESLJA, BI VIDELA RASTLINE KOT NAJBOLJ RAZŠIRJENO OBLIKO ŽIVLJENJA. RASTLINE ŽIVIJO OD SVETLOBE IN SO TEMELJ ŽIVEGA SVETA.

Rastline so daljne sorodnice alg in se tako kot te preživljajo z zbiranjem energije iz sončne svetlobe. Večina rastlin živi na kopnem. Tu so se prilagodile na vse vrste življenjskih prostorov, od puščav do tundre blizu tečajev. Pojavile so se pred dobrimi 400 milijoni let, odtlej pa so se razvile v pestro zasedbo, vključno z najvišjimi in najbolj pisanimi živimi bitji na svetu.

<= Orjaška sekvoja v primerjavi s hišo. Ti iglavci so najtežje rastline na Zemlji, saj tehtajo do 2500 ton. Njihovo lubje je odporno proti ognji in je debelo do 30 cm.

Zelenenje

Prve rastline so bile visoke le nekaj centimetrov, razmnoževale pa so se s trosi. Mahovi so še vedno takšni in uspevajo na vlažnem, prav tako kot prve rastline. Sčasoma pa so se rastline razvile v višino, postale so odpornejše in bolj raznolike. Med novimi rastlinami so bile orjaške preslice in drevesaste praproti, ki so rasle v obsežnih gozdovih na močvirnatih tleh. Prodor se je zgodil pozneje, ko so nekatere rastline razvile semena. Semena so ena največjih iznajdb narave, saj so omogočila rastlinam, da so se razširila na skrajno suha in hladna območja sveta. Danes so med semenkami tudi iglavci, ki semena tvorijo znotraj lesnatih storžev. Še veliko več rastlin pa semena tvori v cvetovih. Poznamo četrt milijona različnih cvetnic, nekateri njihovi cvetovi pa so pravo čudo narave. Med cvetnicami s so vse trave tega sveta in vsi listavci.

Zeleno inženirstvo

Ker se rastline ne premikajo, potrebujejo določeno opremljenost za preživetje. Njihove korenine segajo globoko v tla, da najdejo vodo, njihovi listi pa segajo za soncem. Po steblu rastline se voda prenaša od tal navzgor, da listi lahko opravijo svojo nalogo. Če steblo prerežemo ali zlomimo, listi kmalu kmalu ovenijo ali odmrejo. Nekatera rastlinska stebla so kratka in čokata, druga pa segajo čez 50 m visoko. Ta velika stebla so drevesna debla, najtežje naprave, ki jih je kako živo bitje postavilo na kopnem. Rastline gradijo celice skoraj izključno iz zraka in vode. To dosežejo z izjemnim postopkom, fotosintezo, ki ga poganja energija Sonca. Fotosinteze ne uporabljajo le rastline, a na kopnem je nobeno drugo bitje ne izvaja v tolikšnem obsegu. Fotosinteza sodeluje pri izgradnji vseh delov rastline, od drevesnega debla, ki tehta na tisoče ton, do semena, ki je manjše od prašnega drobca.

Družabnice pri delu

Skozi milijonletja so živali in rastline postale tesne družabnice. Številne cvetnice so odvisne od živali, živali pa potrebujejo rastline še bolj. Brez njih rastlinojede živali ne bi imele hrane, brez rastlinojedih živali pa bi brez plena ostale mesojede. To pa ne velja le za živali v naravi. Tudi ljudje smo odvisni od rastlin. Tudi mi brez hrane in surovin, ne bi preživeli.

Myrmecophyte v jugovzhodni Aziji imajo luknjičava stebla, katerih si mravlje uredijo domovanje. Rastlina ne živi na tleh, tako da hranila dobiva iz iztrebkov mravelj in ne iz prsti.

Orhideje iz rodu Drakaea najdemo v zahodni Avstraliji. Ko osa pristane na rdečem kladivcu, se cvet zapre in prekrije obiskovalko s cvetnim prahom.

To strelicijo oprašujejo ptiči. Ko ptič pristane na modri gredi, se na njegovih nogah nabere cvetni prah, tega pa potem zanese do naslednjega cveta.

VIR: Velika Enciklopedija Narave; Davis BURNIE; Učila International, 2011