PO SVETU VRVI ŽIVALI. ŽIVIJO V VSEH MOGOČIH ŽIVLJENSKIH PROSTORIH, OD TROPSKEGA GOZDA DO POLARNEGA LEDU. ZNANSTVENIKI SO DOSLEJ DOLOČILI PRIBLIŽNO DVA MILIJONA RAZLIČNIH VRST, NA MILIJONE PA JE ŠE NEODKRITIH.

Za nobeno žival ne moremo reči, da je prav ta značilna; živali so najbolj raznolika živa bitja na Zemlji. Nekatere vrste so mehke kot želatina in skorajda niso videti kot živali, druge so veliko bolj zapletene, imajo trdna okostja, izostrena čutila ter obrambno in napadalno orožje, kot so zobje, kremplji in želo.

Značilnosti živali:

Najpreprostejše živalske vrste so tako drobne, da jih s prostim očesom komaj vidimo. Plakozoji so videti kot miniaturne palačinke, v premeru niso večji od 2mm. Živijo v vodi, nimajo pa ne oči, ne plavuti in niti ne ust. Plazijo se prek kamnov in peska, razmnožujejo pa se tako, da se razdelijo na več kosov, ki potem zaživijo vsak svoje samostojno življenje. Kar 15.000 plakozojev bi morali nanizati drugega za drugim, da bi dosegli dolžimo sinjega kita. Ta morski sesalec je največja žival , kar jih je kdaj živelo , in tehta kar 190 ton. Kljub tej neverjetni razliki v velikosti imajo plakozoji in kiti nekaj skupnega. Njihovo telo je sestavljeno iz mnogih celic, tako kot pri vseh živalih. Oboji morajo tudi jesti, da preživijo, in oboji se lahko premikajo.

vir: wikipedia.com

<= PLAKOZOJE je leta 1883 ostrovidni znanstvenik odkril v morskem akvariju. Niso najmanjše živali na svetu, so pa najpreprostejše. Nimajo nobenih bližnjih sorodnikov.

Celice in okostja:

vir: unsplash.com

<= ŽIVALSKA CELICA

Plakozoji so sestavljeni le iz nekaj sto celic, večina živali, vključno z ljudmi, pa iz več milijonov ali milijard. Celice v živalskem telesu so različnih vrst, vsaka vrsta opravlja svojo nalogo. Nekatere telo varujejo pred zunanjim svetom, druge pomagajo pri sprejemanju in prebavljanju hrane. Večina ima tudi živčne celice, ki usklajujejo delovanje telesa, in mišične celice, ki omogočajo gibanje. Del živčnega sistema so čutne celice, te živali omogočajo, da zaznava spremembe okoli sebe, tako da lahko najde hrano in ubeži nevarnosti. Za razliko od rastlinskih celic so živalske mehke in prožne. Nekatere živalske celice proizvajajo snovi, ki jim dajejo dodatno trdnost. Med temi so apnenčasti minerali, iz katerih so zgrajene školjke in kosti, pa tudi hitin , ki tvori oklepe žuželk. Hitin je podoben plastiki, je močan, odporen proti vodi in zelo lahek.

Hrana in prehranjevanje:

vir: europeana.eu

<= MUZEJNIK

Vse živali potrebujejo hrano, ne glede na to, kje živijo. Hrana jim daje energijo in snovi, potrebne za rast. Večina živali se prehranjuje ali z rastlinami ali drugimi živalmi, prehrana nekaterih pa temelji na odmrlih ostankih. Muzejnik se na primer prehranjuje z trupli živali, ki so se posušila na soncu. Ti mrhovinarski hrošči so v naravi zelo koristni, pravo opustošenje pa pustijo za seboj, če napadejo nagačene živali v muzeju. Ker živali za preživetje ne potrebujejo svetlobe, lahko živijo tudi marsikje tam, kjer rastline ne morejo. Številne živali prebivajo v temi – v tleh, v jamah ali v morskih globinah. Veliko živali je dejavnih ponoči, ko so manjše možnosti, da bi jih kdo videl ali napadel.

Živali v gibanju:

vir: unsplash.com

<= HUDOURNIK

V primerjavi z drugimi živimi bitji se živali izvrstno gibljejo. Tečejo, se plazijo, kopljejo rove in plavajo, nekatere letajo ali jadrajo. Nekateri kiti, ptiči in metulji vsako leto prepotujejo na tisoče kilometrov, celo počasneži, kakršni so na primer polži, v svojem življenju premagajo velike razdalje. Nekatere živali imajo veliko energije in se lahko brez postankov gibljejo dneve in dneve. Hudourniki na primer med letom jedo in spijo, do svojega tretjega ali četrtega leta pa neprestano letijo. Na kopnem pa se številne plenilske živali gibljejo s kratkimi izbruhi hitrosti, kajti s hitrostjo in presenečenjem uspejo loviti plen. Živali niso edina bitje, ki se gibljejo, premikajo se tudi številni mikroorganizmi. So pa daleč največje in najhitrejše. A tudi med živalmi ni malo takih, ki so vse odraslo življenje pritrjeni na enem mestu. Med temi so na primer korale, raki vitičnjaki in večina školjk. Vse te živijo v vodi, kjer lahko preživijo z lovljenjem hrane, ki jo zanese mimo.

VIR: Velika Enciklopedija Narave; Davis BURNIE; Učila International, 2011